Na tej strani najdete koristne informacije na vprašanja:

KAJ STORITE, KO ŽIVAL MUČIJO?

KAJ STORITE, KO SE ŽIVAL IZGUBI?

KAKO NAJ PREVENTIVNO DELUJE LASTNIK ŽIVALI?

DRUŠTVENI NAZORNIKI ŽIVALI

 

Kaj je mučenje živali za društvo?

Za Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor pomenijo med drugim naslednja negativna dejanja ljudi proti živalim:

·        opustitev oskrbe živali s hrano, pitno vodo in zavetjem pred vremenskimi vplivi vseh vrst ter vsako zanemarjanje živali,

·        omejitev gibanja živali v taki meri, da povzroča živali trpljenje in bolečine in ji onemogoča počitek,

·        nakladanje, razkladanje, prevažanje, prenašanje vseh vrst živali na način, ki povzroča bolečine in poškodbe,

·        opustitev nege in zdravljenja bolne živali, opustitev humane usmrtitve živali, ki je neozdravljivo bolna ali poškodovana,

·        dresiranje živali pri športu, tekmovanjih, razstavah, cirkusih, snemanju filmov in drugih prireditvah na način, ki povzroča strah in bolečine,

·        izvajanje znanstvenih poskusov na vseh vrstah živali v laboratorijih tovarn za zdravila, poskusih na višjih šolah in posameznih oddelkih fakultet v državi na način, ki jim povzroča strah, bolečine in trpljenje,

·        opustitev predhodnega omrtvičenja živali (za prehrano) pred pričetkom izvajanja poskusov, ki bi utegnila živalim povzročiti muke,

·        vsako drugo mučenje, preobremenjevanje in siljenje k delu bolne živali, vsako pretepanje, suvanje, mečkanje posameznih delov telesa živali,

·        obredno klanje živine ob verskih obredih in na družabnih prireditvah

·        in vse ostala dejanja, ki živalim povzroča trpljenje, bolečine in poškodbe.

Kaj je mučenje živali po zakonu?

Zakon o zaščiti živali v 4. členu pravi takole:
''Mučenje živali je:
-    vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
-    nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.''

Ker je ta opredelitev precej splošna, zakon in podzakonski akti dalje definirajo, kakšen je minimum za dobro življenje živali. Vsekakor lahko pristojnim prijavite tako zanemarjanje (torej opustitev nekih ravnanj, ki bi živali omogočile normalno življenje) kot tudi trpinčenje (torej namensko početje v škodo živali).


Na koga naj se obrnem, če vidim ali vem za mučenje živali?

Za ukrepanje je pristojna veterinarska inšpekcija, deloma pa tudi policija. Zakon o zaščiti živali (42.člen) pravi takole:

''Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo veterinarski, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor), vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti.''

Policisti nadzirajo izvajanje določb drugega odstavka 11. člena in prvega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena, prve, druge, četrte, pete, šeste, devete in petnajste alineje 15. člena tega zakona ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, v primeru, da pri operativnem delu na terenu neposredno zaznajo kršitev navedenih določb ali so pri izvajanju nalog na terenu obveščeni o takšni kršitvi.
O sumu prekrškov iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona policisti nemudoma obvestijo pristojnega inšpektorja iz prvega odstavka tega člena.''

1) Za prijavo zadev, ki se dogajajo na določenem naslovu, se obrnite kar neposredno na veterinarsko inšpekcijo. Za prijavo potrebujete opis situacije in naslov, na katerega naj gredo inšpektorji/inšpektorice pogledat.

Kontakti območnih  veterinarskih inšpekcij v severo-vzhodni Sloveniji:

Območni urad Veterinarske inšpekcije Maribor
Cankarjeva ulica 25,  2000 Maribor
Telefon: (02) 238 00 00
e-pošta: OU-Maribor.VURS(at)gov.si
 
Območni urad Veterinarske inšpekcije Ptuj
Muzejski trg 2,  2250 Ptuj
Telefon: (02) 798 03 60
e-pošta: OU-Ptuj.VURS(at)gov.si

Območni urad Veterinarske inšpekcije Murska Sobota
Kocljeva 10,  9000 Murska Sobota
Telefon: (02) 521 43 40
e-pošta: OU-MurskaSobota.VURS(at)gov.si

Območni urad Veterinarske inšpekcije Celje
Ljubljanska 1a,   3000 Celje
Telefon:  (03) 425 27 70
e-pošta: OU-Celje.VURS(at)gov.si

 

2) Če se sporno ravnanje dogaja nekje na javnem mestu ali je hipnega značaja (preden bi inšpekcija prišla, bi bilo že prepozno), se lahko obrnete na policijo. Ta ima namreč možnost identificirati to osebo in narediti zapisnik, ki ga potem uporabi veterinarska inšpekcija pri obravnavanju primera.

Za nekatera prepovedana ravnanja, ki jih določa zakon, pa je, kot je navedeno zgoraj, pristojna tudi policija. Enako velja za veterinarsko inšpekcijo, le da je policiji omogočeno takojšnje operativno ravnanje glede na stalno dosegljivost. V Zakonu o zaščiti živali smo poiskali tiste določbe, pri katerih nadzorstvo opravlja policija:

2. odstavek 11. člena:
''Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.''

1., 3. in 4. odstavek 12.člena:
''Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Vzreja, vzgoja, šolanje in vodenje nevarnih psov mora biti v skladu s predpisanimi pogoji.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja, in osebam, ki so mlajše od 16 let.''

1., 2., 4., 5., 6., 9. in 15. alineja 15. člena:
''    – zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;
– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;
– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave, razen če gre za uplen v skladu s predpisi o lovstvu ali za omamo ali anestezijo nevarnih in drugih živali, povezanih z varstvom in zaščito ljudi in živali;
– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;
– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;
– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;
– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;''
3) Za nujne zadeve, ki se dogajajo izven rednih delovnih časov in ne morejo počakati do naslednjega dne, obstaja tudi dežurni/a veterinarski/a inšpektor/inšpektorica. Številko mobilnega telefona, na katerem je ta oseba dosegljiva, dobite na Centru za obveščanje (112). Tega se lahko poslužite v res nujnih primerih, ko bi denimo neka žival do naslednjega dne poginila.
4) Društva za zaščito živali pri izvajanju tega zakona nimajo kakšnih posebnih pooblastil. Če pri svojem delu naletijo na kršenje zakona, ga prijavijo inšpekciji, kot vsi posamezniki/posameznice:
'' Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog, ter opozarjajo na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.''


Kako naj vem, da bo veterinarska inšpekcija res ukrepala?
Veterinarska inšpekcija je dolžna vsebinsko obravnavati podatke iz prijave, ni pa nujno, da inšpektor uvede postopek na terenu (če je na primer lažna prijava...). Glede na opaženo situacijo potem izberejo primeren ukrep - opozorilo ali kazen. Kot prijavitelj/prijaviteljica mučenja živali je dobro, da dobite povratno informacijo o tem, kako se je odvila vaša prijava, čeprav prijavitelj ni stranka v postopku. Kljub temu vam svetujemo, da ob prijavi prosite za obvestilo glede razpleta zadeve. Prijavitelj pa mora dobiti informacijo o izidu postopka, vendar samo generalno, saj po ZUP-u ni možno, da prijavitelj vstopi v inšpekcijski ali prekrškovni postopek.

Ali lahko podam anonimno prijavo?
Anonimna prijava je seveda možna, a z vidika skrivanja identitete prijavitelja povsem nepotrebna. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru uradne osebe vaših podatkov ne smejo razkriti prijavljeni osebi:
''Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.''

Tako v primeru, da se odločite za prijavo, prijavljena oseba ne bo izvedela, kdo jo je prijavil. Potemtakem ni nobenega razloga, da bi se skrivali v anonimnosti!
Poleg tega izkušnje kažejo, da se mnogi ljudje odločajo za anonimne prijave, ko se ne razumejo s sosedi in se skušajo na tak način maščevati. Žal pa to po nepotrebnem jemlje dragoceni čas, ki bi ga inšpektorice in inšpektorji sicer lahko porabili za reševanje resničnih primerov. S tem, ko z imenom in priimkom stojite za tem, kar ste prijavili, dajete pristojnim vedeti tudi, da ne gre za lažno prijavo.


Kako naj vem, če je neko ravnanje res toliko hudo, da ga lahko prijavim?
Zakonodaja določa res najbolj osnovne življenjska pogoje in razmere, ki jih moramo omogočiti živalim. Večina prijaviteljev/prijaviteljic mučenja po naših izkušnjah zelo dobro oceni situacijo in je prijavljenih le malo nerelevantnih zadev. Če imate pomisleke in ne želite nekoga prijaviti po krivici, lahko pred prijavo storite še nekaj drugega – se skušate z lastnikom živali iskreno pogovoriti!
Mnogo ljudi ne dela pravilno z živalmi, zato ker ne vedo, kako bi morali delati. Če lahko osebo s prijaznimi in vljudnimi besedami poučite vi, zakaj bi to prelagali na veterinarsko inšpekcijo? Pristojnim bo tako ostalo več časa, da rešujejo resne probleme, poleg tega pa bo oseba poučena kar takoj in ne šele čez nekaj dni. Če pa ste poskusili in je oseba reagirala odklonilno, ste lahko toliko bolj prepričani, da je prijava utemeljena.
Če gre za vaše bližnje sosede in ne želite načenjati dobrih odnosov z odkritim pogovorom, jim lahko v nabiralniku pustite anonimno opozorilo in nasvet ali pa jim ga pošljete po pošti. Tudi v tem primeru bodo ljudje prej obveščeni in če se situacija ne bo popravila, se lahko še vedno obrnete na pristojne.

Kaj pa v primeru, da podam prijavo in se nič ne spremeni, torej je žival še naprej zanemarjena ali trpinčena?
V tem primeru se ponovno obrnite na pristojne. In pri ponovni prijavi nikar ne pozabite omeniti, da ste zadeve že prijavili. Priporočljivo je, da si shranite kopije morebitnih dopisov in elektronskih pisem, ki jih boste pošiljali na veterinarsko inšpekcijo ali dobivali v odgovor od njih. Tako boste te kopije po potrebi lahko uporabili kot prilogo k naslednjim prijavam. Če želite, se lahko pri ponovnem prijavljanju obrnete tudi na nas, pa bomo skušali po svojih močeh tudi mi prositi pristojne, da zadeve uredijo.

Izgubila se mi je žival! Kaj zdaj?

Najprej preverite ali ima žival na sebi podatke od svojega lastnika in preverite tudi ljudi v okolici. Če ugotovite, da se je živali izgubila to objavite na raznih medijih (npr. Radio City za SV Slovenijo na telefon: 041 211 211), zavetiščih za živali in društvih in pustite oglase na bližnjih veterinarskih klinikah.

Če živali ne morete imeti pri sebi jo lahko peljete v naše  zavetišče v Mariboru na Teznu ali za Pomurje v Murski Soboti ali na Celjskem v Dramlje v Zonzani.

Lastniki ljubljenčkov ne pozabite vašo živali opremiti s podatki v primeru, da izgubi

Lastniki ne pozabite, da na ovratnico vašega ljubljenčka napišete vaš telefon ali ostale kontaktne podatke. Če žival izgubite pokliče je priporočljivo dati oglas na različne radijske postaje, živalske in ostale časopise in poklicati najbližja zavetišča (za SV Slovenijo: Maribor, Murska Sobota ali Dramlje) in društva za zaščito živali ( Maribor, Murska Sobota, Ptuj ...)

Če gre za psa in če kuža ima čip, vas bodo brez težav našli. Pred tem morate poskrbeti, da bodo vaši podatki v državnem registru živali pravilni. Podatki se v register vpisujejo takrat, ko cepite vašega ljubljenca proti steklini, ob spremembi podatkov pa lahko to sporočite na vašo veterinarsko kliniko.

NADZORNIKI ŽIVALI DRUŠTVA ZA VARSTVO IN PROTI MUČENBJU ŽIVALI MARIBOR

V javnosti so bili prvič predstavljeni avgusta 2010. Nadzorniki živali, ki spadajo v okvir Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor in jih je ustanovil izvršni odbor društva, preverjajo prijave mučenja ali slabega ravnanja živali, ki so prispele na društvo ter preverjajo tudi v kakšnih razmerah se nahajajo živali oddane iz Zavetišča za živali Maribor.

Gre za uniformirano skupino prostovoljcev, ki so opravili izobraževalni tečaj na VURS-u. Nadzorniki beležijo stanje živali, poskušajo s pogovorom lastnike osvetiti, da bi v primeru nepravilnosti bolje ravnali z živaljo, če pa to ne pomaga, pa primer predajo veterinarski inšpekciji.

Skupina živalskih nadzornikov nima kompetenc kaznovanja, vendar bo predajala zapisnike v primeru neupoštevanja navodil in nerešitve problema za določeno žival, veterinarski inšpekciji, ki pa ima možnost represivnega ukrepanja.  Na ta način bodo bistveno skrajšani dosedanji primeri prijav mučenja živali in izrekanja kazni. Skupina društvenih živalskih nadzornikov, ki se uradno imenujejo NadZOOrniki, pa bo imela pomembno nalogo tudi v osveščanju kršiteljev. Nadzorniki imajo prepoznavne uniforme z določenimi oznakami in legitimacijo.

 

Vir: Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor in delno tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana