Realnost in naš skupni vsakdan

Vsak dan znova in znova se srečujemo z željami posameznikov po parjenju njihovega psa/psice ali mačke/mačka, seveda pa se vsak dan srečujemo z zgodbami realnih produktov takih želja – z zavrženimi psi, pasjimi mladiči, celo z dudarji in z zavrženimi mački, mačjimi mladiči in mačjimi dudarji. Trenutno se je začela poplava zavrženih dudarjev, torej sesnih mačjih mladičev, ki so brez mačje matere in ne morejo preživeti brez človekove pomoči. Tudi pasji dudarji so povsem realnost, torej pasji mladiči brez pasje matere, ki ne morejo preživeti brez naše pomoči.

Naša zakonodaja, konkretneje Zakon o zaščiti živali v svojem 11. členu nalaga: Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.

Za mladiča, ki je zavržen, nikakor ne moremo reči, da je zaželjen, torej je vsako ravnanje, ki je v nasprotju z navedenim členom, protizakonito in zanj je predvidena globa od 400 do 800 €, poleg tega pa je še dodatna globa od 400 do 800 € za namerno trajno ali začasno zapustitev (15. člen Zakona o zaščiti živali ).

Kako potem lahko pride do zavrženih pasjih in mačjih mladičev? Zgornje velja tako za pse kot za mačke. Od kod sesni mladiči? Namreč, vsi lastniki legel po vrsti zagotavljajo, da so bili mladiči zaželjeni in smiselno bi bilo, da lastniki za zaželjene mladiče njihovih psic in mačk poskrbijo tako, kot je treba, nikakor pa, da jih zavržejo.

V nadaljevanju bom pisala o nerodovniških psih in mačkih, saj se ne zgodi, da bi lastnik rodovniško leglo zavrgel ali grdo ravnal z mladiči, tako s pasjimi kot z mačjimi. Vse preveč dela in sredstev je vloženo v rodovniško leglo in zagotovo se takšnih mladičev ne želimo znebiti. Pri nerodovniških psih in mačkih, torej mešancih in “čistokrvnih nerodovniških” pa se to dogaja vsak dan in ljudje, ki ne vložijo prav ničesar v leglo, z lahkoto zavržejo živa bitja, jih ubijejo ali celo spustijo v okolje, kjer so prepuščeni morebitnim najditeljem ali grozljivemu počasnemu poginjanju v mukah.

Najpogosteje so zavrženi, zavezani v vrečah, da bi se sami v groznih in dolgih mukah zadušili, vrženi v jarke, v katerih jim grozi podhladitev, vrženi na gnoj, … (pri nadaljnem naštevanju uporabljajte domišlijo), v najboljšem primeru postavljeni pred vrata katerega od ljubiteljev živali. Včasih so zavrženi skupaj s pasjo ali mačjo materjo, najpogosteje brez. Zgodi se tudi, da jim mamo povozi avto, da jo namerno poškoduje človek, da zboli za eno od premnogih bolezni, ali kako drugače pogine.

Nekateri tako zavrženi mladiči preživijo, drugi ne. Nekateri od preživelih imajo potem vse življenje zdravstvene ali vedenjske posledice, drugi ne. Nekateri najdejo svoje dobre vile rešiteljice, nekateri ne. Za prav vse njihove usode je odgovoren človek. To je vsak posamezen osebek, ki dopusti, da ima njegova psica ali mačka nenačrtovane (pogosto tudi načrtovane) mladiče. To je tudi vsak osebek, ki dopusti skok svojemu psu ali dopusti prosto zunanje gibanje nekastriranemu mačku.

Sprašujete, od kod se vzame ta “nadloga”?

- Ker lastniki sploh ne vedo, da se njihova pogosto prosto spuščena psica goni in da jo je mimogrede oplodil prvi pes, ki je prišel mimo
Takšni lastniki so skrajno neodgovorni skrbniki svojih živali in že za svojo psico/psa skrbijo proti vsem normam, zato jim ni nikakršen problem zavreči ali celo pobiti mladičev.

- Ker so otroci želeli videti čudež življenja, pa so se po kratkem času tudi čudeža naveličali, kot se dandanašnji otroci naveličajo večine zaželjenih in dobljenih stvari.
Taki lastniki so grozni skrbniki živali in grozni starši. Nobeni psici ali mački ni treba imeti mladičev zato, da bo nek otrok videl “čudež življenja”, saj v večini primerov ne vidijo kotitve in potem ne skrbijo za živali, kot se tudi ne zavedajo, kaj pomeni “spraviti na svet” nove in nove živali, pa tudi ne, da je zanje treba skrbeti dolga leta, tudi potem, ko bodo sami že zdavnaj odrasli. Tega se tudi takšni starši ne zavedajo. Žal. Le kakšen starš omogoča nekajletnemu otroku ali najstniku izkušnjo, ko mladiči poginejo že ob kotitvi, ali pogine celo pasja ali mačja mati? Poleg tega se taki mladiči večinoma kotijo v neustreznih razmerah in neprimerno je že otroku kazati neustrezna ravnanja pri skrbi za živali.

- Ker si je sosed zaželel takšnega psa ali mačka, kot je naš in seveda mu je treba ustreči.
Takšni lastniki so skrajno neodgovorni skrbniki svojih živali, še slabši pa do drugih živali in ljudi. Predvsem popolnoma nič ne razmišljajo, da ima lahko psica ali mačka veliko več mladičev, kot je “interesentov” zanje, da je treba nuditi materi in mladičem od 9 do 12 tednov ustrezne oskrbe. Po predpisih lahko gredo pasji mladiči od matere po dopolnjenem 9. tednu starosti, mačji pa po dopolnjenem 12., za eno in drugo mater pa je treba ustrezno poskrbeti že med brejostjo. Po pravilu le tu in tam kateri izmed “interesentov” res vzame mladiča, ostali si premislijo, ko so mladiči že na svetu in prepuščeni na milost in nemilost neodgovornega lastnika, ki se je zanje odločil. In tako lastnik ne ve, kam bi z odvečnimi mladiči, pa se jih znebi na bolj ali manj krut način.

- Ker imate prazno denarnico in kaj je bolj pripravnega za postrani zaslužiti, kot psica, ki se goni, sosedov pes, ki je podoben psici in poceni psov lačni kupci, ki stojijo v vrsti.
Sem spadajo prav vsi, ki oddajajo ali prodajajo pse ali mačke kot “čistokrvne pasemske živali brez papirjev”. Prav nihče med njimi se ne odloči za paritev zaradi drugega, kot zaradi denarja, saj je naivnih kupcev karakterno in zdravstveno pogosto degeneriranih psov kot listja in trave in vedno trdijo, da drago ne bodo kupovali psa, zato ga kupijo za ogromen denar od takega šteparja in nategovalca naivnih kupcev. Vse, kar kdaj daste kot plačilo za nerodovniškega psa, je za mešanca preveč denarja, saj ne kupec in ne prodajalec ne vesta, v kaj bo majhna kepa dlak sploh zrastla. Beseda prodajalcev ne pomeni ničesar, saj želijo čim hitreje mladiče prodati, torej pobrati denar in se znebiti nepotrebnih stroškov. Taki ljudje ne skoparijo z lažmi, ko prepričujejo kupce, kako nima pes rodovnika, ker je nadštevilčen v leglu (že pred več kot 10 leti so ukinili to pravilo in od tedaj VSI mladiči v leglu dobijo rodovnik), kako so dragi pasji “papirji” (neumnost, ki prikriva resnično neustreznost psa ali psice za nadaljno vzrejo, kar bi moralo vsakemu kupcu prižgati vse rdeče luči v glavi), kako imajo oni lepo “domače leglo” (še ena neumnost, saj so vsa legla slovenskih vzrediteljev domača) in podobni izgovori. Ko za mladiče ni in ni kupcev, je v izogib stroškom z njihovo oskrbo prav blizu odločitev, da se mladiče zavrže – se jih pelje nekaj km od doma in spusti, nekateri jih privežejo globoko v gozdu, da bi crknili počasi … Človeška domišlija, kako mučiti živali, je neizmerna in pogosto si ne bi niti v sanjah mislili, da je česa takega sposoben vaš sorodnik, znanec, sosed, sodelavec … Pa so. Vsak dan znova zapuščene živali dokazujejo, da so. Vsepovsod.

- Ker je vaš pes tako strašansko lep, da nujno mora imeti potomce, sicer si boste očitali do smrti, da ste kaj tako krasnega izpustili/zamudili.
Taki lastniki so skrajni egoisti, ki jih briga samo lasten jaz in popolnoma nič drugega. Ni jim mar, kaj bo z mladiči kasneje, kaj bo z njihovimi potomci, ki se ne ozirajo na zdravje živali, ki storijo vse samo zase in za svojega psa, za druge jih ne briga. Nikakor se nočejo zavedati, da potomci njihovega psa ne bodo identične kopije njihovega, še posebej, ker gre po pravilu za nerodovniške pse, kjer so predniki oviti v skrivnost, oz. pogosto lastniki sploh ne vedo, kdo so predniki njihovih psov. Pogosto si takšni lastniki želijo enega psa v leglu zadržati in računajo, da bodo druge lahko prodali/oddali. Vendar realnost ni rožnata in v leglih je običajno več mladičev, ki potrebujejo skrb in nego, pa tudi sredstva. Ko jih je treba prodati/oddati, kupci in posvojitelji ne čakajo v vrstah. Od tu do odločitve, da se odvečne mladiče zavrže, je le korak, ki pa se zelo pogosto v resnici tudi zgodi.

- Ker je veterinar rekel, da mora psica enkrat imeti mladiče.
Takšnemu veterinarju nikar ne zaupajte, saj živi v preteklosti in z realnostjo na veterinarskih področjih nima stika, torej mu tudi glede drugih zdravljen naših živali ni povsem za zaupati, čeprav vam vsako stvar in nasvet radi mastno zaračuna. Za vse tiste, ki verjamete takšni neumnosti zato, ker jo izreče “človek v belem”, si ne moremo misliti nič drugega, kot da ste oseba, ki se podredi vsaki “beli avtoriteti”, ob čemer ne mislite s svojo glavo. Če bi bilo tako, kot vam pravijo takšni veterinarji res, potem si lahko predstavljate, da bi bil svet preplavljen s psi in mački, saj imata tako psica kot mačka pogosto kar nekaj mladičev. Nekateri veterinarji vam znajo celo povedati, da bo vaša psica zbolela, če ne bo nikoli kotila. Če bi bilo to res, bi bile bolne vse psice, ki niso nikoli kotile, kar pa je neverjetna neumnost. In vi verjamete neumnostim zato, ker vam jih govorijo veterinarji, ki jih skrbi zaslužek in si želijo zadovoljne stranke, zato jim morajo priporočiti čim več mladičev, da imajo potem zagotovljene stranke tudi v prihodnje. Na srečo niso vsi veterinarji takšni, temveč vse pogosteje lahko srečate tudi take, ki brez pardona svetujejo čim bolj zgodnjo sterilizacijo oz. vsekakor odsvetujejo parjenja “brez potrebe”.

- Ker je veterinar rekel, da je naš mešanec (pes ali maček) krasen predstavnik pasme in on že ve – torej moramo jo/ga pariti, da ne gredo geni v nič.
Tudi takšnemu veterinarju ni za verjetni nič, kar reče, saj ni usposobljen za ocenjevanje zunanjosti psov in mačk. Veterinar se je šolal za zdravljenje bolezni pri živalih, za ocenjevanje zunanjosti psov in mačk pa so usposobljeni pasemski sodniki za ocenjevanje zunanjosti psov in mačk. Večina veterinarjev še ni videla pasemskega standarda, ki opredeljuje, kako mora posamezna pasma izgledati in kakšna mora biti karakterno. Kot vi ne morete zdraviti ljudi, ali delati zdravil, ali ocenjevati vin, ali …, če za to niste usposobljeni, tako tudi veterinarji ne morejo dajati ocen o tem, kako in koliko ustreza vaš pasji ali mačji primerek neki pasmi. V resnici pojma nimajo, vendar v skladu z marketinško politiko morajo povedati tisto, kar vi želite slišati, da boste prišli še kdaj nazaj. Roko na srce, če bi vam vaš veterinar rekel, da je vaš pes samo od daleč podoben zlatemu prinašalcu, vi pa ste dali zanj nekaj 100 €, najbrž ne boste več šli k njemu.

- Ker so nekateri prepričani, da njihov pes/psica ali maček/mačka potrebuje parjenje, kot ljudje spolnost.
Takim bi bilo treba prepovedati posedovanje kakršnekoli živali, ker jo počlovečijo v nenormalni in bolni meri. Pes in maček imata nagon. Psica se goni dvakrat letno, mačka trikrat letno. Pes in maček (samca) se ne gonita, temveč sta pripravljen na skok takrat, ko je v bližini godna samica. Primerjajte sami, kje lahko potegnete vzporednice. Nikjer, razen v reprodukciji, kar pa nima z željo po parjenju prav nič skupnega. Najbrž ste taki ljudje preveč zavzeto gledali film o bernardincu, ki je skrbel za svojo pasjo punco in za mladiče svoje pasje družine. Ničesar resničnega, le film. Žalostno, da tega ne spregledate.

- Dopolnjujte z vsemi izgovori, ki ste jih v zvezi s tem kdaj v življenju slišali ali si jih celo sami izmislili. Jaz izvem vsak dan kakšnega novega, saj človeška domišlija nima meja.

Spadate tudi vi v katero od zgornjih kategorij? Zamislite se!
Imate sorodnika, znanca, prijatelja, sodelavca, ki počne kaj od zgoraj napisanega? Razmislite, kaj mu boste povedali!
Če vam je kaj do živih bitij, izrazite skrajen prezir do vseh, za katere veste, da pomagajo pri trpljenju mačk in psov! Vsekakor računam, da ste po branju naročili svojo žival na sterilizacijo / kastracijo. Ne zato, ker jaz pravim, da je tako prav. Zato, ker je tako prav in ker bo s tem prihranjenega mnogo trpljenja mnogim živalim.

 

Jana Pahovnik
11.5.2009, www.mojpes.net

Avtomobilska ul. 25

2000 Maribor - Tezno

e-pošta za društvo in stike z javnostjo:

drustvo@zavetisce-maribor.si

 

 

Za informacije o zavetišču in živalih obiščite spletno stran www.zavetisce-mb.si